Zaključek verouka in izpoved vere

V cerkvi svetega Petra v Gornji Radgoni je bila v soboto  20. junija večerna maša dokaj slovesna.  Ta večer je  bil namreč opravljen  prvi del  duhovne obnove ob Petrov, ki je farni patron radgonske  župnije. Ob tem je med mašo, ki jo je daroval radgonski župnik Franc Hozjan,  zbrane nagovoril  duhovnik  brat  Stane iz Kančevcev. Med mašo pa je bila opravljena tudi svečana  izpoved vere devetošolcev radgonske župnije. Ti so namreč  lani 5. oktobra pristopilo k birm. Iz med  26. takratnih birmancev je kljub temu, da so opravili  birmo, v naprej redno zahajala k verouku.  Pri maši pa so bili prisotni tudi starši  devetošolcev in  njihovi sorodniki. Devetošolci so se med mašo zahvalili gospodu župniku Francu Hozjanu  in katehistinji Nataša  za njuno  večletno  izvajanje verouka. Vsak  devetošolec pa je tudi dal svojima  staršema v zahvalo za njihovo oskrbo v vsem dosedanjem življenju, rdeč nagelj.  Na stopnišču pred  glavnim vhodom radgonske cerkev pa je bilo opravljeno  spominsko fotografiranje  devetošolcev  in njihovih staršev. Po vsem tem je sledilo druženje z prigrizki in napitki.  Ob tem je bilo tudi marsikaj povedanega. Tako sproščenih skupnih druženj v bodoče ti več ne bodo imeli, vsaj  odhajajo na šolanje oz. izobraževanje vsak po svoji poti.    Na internetni strani  Župnije Radenci  pa smo izsledili odlok  o birmi na območju Škofije Murska Sobota škofa msgr. dr. Janeza Kozinca. "1. Zakrament sv. birme se od pastoralnega leta 2026/2027 naprej na ozemlju soboške škofije podeljuje v tretji triadi osnovne šole (7., 8. ali 9. razred). Za prejem zakramenta svete birme je potrebno vsaj sedem let rednega verouka. 2. V večjih župnijah naj bo sv. birma vsako leto, v manjših župnijah pa na vsaki dve ali tri leta. …"                                                         
 Letošnjim devetošolcem, ki so opravili  izpoved vere minulo soboto, želimo, da ostanejo  zdravi in uspešni v življenju. Od njih pa se pričakuje, da bodo živeli  po naukih Cerkve...                                                                                                              

Tekst in slike:   Franci Klemenčič