Na nedeljskem žegnanju pri Sveti Trojici  je bil »obujen« spomin na radgonskega kaplana Jožeta Čeha

Župniji Maribor – Sveta Marija in  Sveta Trojice v Slovenskih goricah izdajata skupno oznanilo. Župniji sta namreč v soupravljanju. V  22. tovrstnem oznanilu, ki je bilo objavljeno v nedeljo 31. maja je pod naslovom NAŠI OČAKI FRANČIŠKANI P. SIMON (JOŽE) ČEH (* 16. 2. 1919 Hvaletinci, ŽU Sv. Andraž v Sl. goricah, + 8. 1. 1984 Murska Sobota.)  je bilo tudi zapisano:  »Jože je bil duhovnik mariborske škofije, posvečen leta 1944 v Ljubljani, ker so Maribor med vojno zasedli Nemci. Deloval je na Logu v župniji Brezovi-ca pri Ljubljani, v domači župniji Sv. Andraž in v sosednjih župnijah, kot kaplan pri Sv. Ani v Slovenskih goricah, v Gornji Radgoni in na Vranskem in bil župnik na Gornji Ponikvi pri Žalcu. Leta 1962 je vstopil v frančiškan-ski red in bil po noviciatu nastavljen na Brezje, v Novo mesto, nato je bil pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah, v Nazarjah, v Mariboru in spet pri Sveti Trojici. Bil je goreč duhovnik, pridigar, spovednik in katehet, ljudski misijonar, pobožen in vesten. Žal je zelo trpel zaradi dolgoletne bolezni. Umrl je v bolnišnici Rakičan v Murski Soboti, pokopan je v domači župniji Sv. Andraž v Slovenskih goricah«.                   
Tokratni zapis je bil še posebno zanimiv za  starejše vernike  radgonske župnije, ki so  se udeležili  tokratnega žegnanja. Jože Čeh  je bil namreč  prvi kaplan v radgonski župniji v času ko je  bil  pri nas župnik Franc Puncer.  V kroniki Župnije svetega Petra Gornja Radgona, ki je bila izdana  leta 2011  ob 200. obletnici  razglasitve župnije je zapis iz katerega je razvidno, da je bil Jože Čeh kaplan  do leta 1955. Nato je bil premeščen na Vranskem v Savinjski dolini. Tu je bil takrat župnik   Vekoslav Grmič  doma iz Dragotincev v župniji Sveti Jurij ob Ščavnici. (4. junij 1923 † 21. marec 2005, Maribor).    Kaplana Jožeta Čeha sem dobro poznal. V času njegovega kaplanovanja v Radgoni sem bil namreč  ministrant. Ob  odhodu mi je dal v spomin tudi knjigo Josipa Jurčiča Deseti brat. To še posedujem. Jožeta Čeha pa sem v letu 1957   svojim prijateljem na Vranskem, tufi obiskal. Iz Gornje Radgona v 120 kilometrov oddaljeno Vransko sva se  s prijatelje vozila s kolesi  kar 12 ur. Na obisku sva ostala štiri dni. Nato smo se vsi trije odpeljali v Sveti Andraž v Slovenskih goricah od koder je kaplan izhajal.  
 Prevoz, ki sva ga opravila skoraj pred 70 leti, je bil takrat res nekaj posebnega. Oba sva bila še mladoletna in brez vsakih  izkušenj za potovanje po Sloveniji.   

3.6.2026                                                              
tekst in slike: Franci Klemenčič