gost večera je bil brat Jaro Kneževič

V okviru Trstenjakovega leta 2026 je bila »moška večerja«                                                                              
Leto 2026 je na širšem radgonskem območju  v spomin  na duhovnika, akademika, psihologa, antropologa in strokovnjaku za barve  dr. Antona Trstenjaka, ki je bil rojen 8. januarja 1906 v Rodmošcih v radgonski župniji, umrl pa 29. septembra 1996. leta v Ljubljani, tako imenovano Trstenjakovo leto. V soboto 31. januarja po večerni maši, katere  začetek je bil ob 18. uri je bila v Trstenjakovem domu tako imenovana moška večerja. Druženja se je udeležilo okrog 50 moških. Poleg  moških iz radgonske župnije, se je druženja, podobno kot v predhodnih  podobnih druženj, ta so se  takrat imenovala moški zajtrk, je bilo kar precej udeležencev iz radenskega območja. Tokrat je zbranim spregovoril kapucinski brat Jaro Knežević iz  Doma duhovnosti Kančevci v Prekmurju. Zaznali smo, da se je brat Jaro  rodil očetu Savi, ki je bil pravoslavni Srb iz Vojvodine, in mami Olgi, leta 1969 v Kranju. Njegovi  »domači«  živijo na Bledu.  Brat Jaro  je v pogovoru, ki ga je vodil Klemen  Valner, iskreno in brez olepšav spregovoril zbranim o svojih mladostniških zablodah, nekdanjem boju z odvisnostjo ter načrtovanju poroke, pa tudi veselju, ki ga navdaja ob služenju v Gospodovem vinogradu. Kaže, da brat Jaro veliko govori in piše, tudi na družbenem omrežju Facebook, ki ga vidi tudi kot orodje za oznanjevanje. Jaro, ki ga veže  na mesto Gornja Radgono ustrelitev  strica  Janeza Svetine  v  desetdnevni osamosvojitveni vojni  v letu 1990, je poudaril, da je v red bratov kapucinov vstopil 2. januarja 1995, šest dni zatem pa je umrl oče. Zaznali smo še, da je brat Jaro po duhovniškem posvečenju v letu 2001, torej kmalu bo obhajal  25 letnico mašniškega posvečenja, bil kaplan v Mariboru,  celo razmišljal, da zapusti redovniški in duhovniški poklic. Poudaril je, da je po božji milosti  ostal kapucin.                                                         
 Vsi zbrani pa so bili po  koncu razgovora deležni prigrizkov in napitkov. Moška večerja je bila   zanimiva. Škoda je le, da se te ni udeležilo toliko moških, kot je bilo žensk na njihovem zajtrku.                                        
tekst in slike: Franci Klemenčič