Božično praznovanje v župniji Gornja Radgona

Luč je prišla na svet. Pričakovali smo jo in jo z veseljem sprejeli! 
Prvo praznovanje je bilo z otroci ob 17. uri.
Veliko ljudi je začelo božično praznovanje s sveto mašo ob 20. uri v Marijini kapeli.
Ob 22. uri so zazvenele božične melodije v cerkvi Svetega Petra in naznanjale mir in veselje božične noči, ko se Jezus na svet rodi.
Na praznik Svetega Štefana so koledniki pohiteli na ulice in v vasi z veselim sporočilom o prihodu Odrešenika med nas. Veselo sporočilo o Božji ljubezni je odpiralo srca ljudi in z zbranimi darovi bodo naši misijonarji v revnih deželah  pomagali najbolj ubogim. Naj Bog bogato poplača vsem darovalcem! 

Nataša
 
G. Franci K. pa je ob praznovanja zapisal: 
Božič je letos res pravi, saj ga je »pobelil« sneg 
V »naši« župniji je ob letošnjem   božičnem prazniku bilo darovano skupno kar šest maš. Štiri so bile v župnijski cerkvi, dve pa v podružnični cerkvi na Spodnji Ščavnici. Tako je bilo pri mašah zares veliko ljudi. Praktično so se božičnih maš udeležili vsi, ki so še količkaj verni. Božična praznovanja v naši župniji so se pričela v sredo z mašo ob 17. uri. Ta  je bila namenjena predvsem mlajšim in njihovimi otroki.  V cerkvi pa si je bilo oz. si je še moč ogledati čudovite jaslice. Že nekaj let te pripravijo verniki iz  kraja Mele z »načelom«  Tončeka Kokola.  Jaslice bodo v cerkvi vse do 2. februarja 2026.  Tokrat želimo spomniti  na to, da se je praznovanje  božiča med leti 1952 in 1989 smelo praznovati le v cerkvah. Takratni državni predpisi namreč tega dneva niso priznavali kot praznik. Prelom se je zgodil leta 1986, ko je 24. decembra tedanji nadškof in metropoliti dr. Alojzij Šuštar (1920-2007) po valovih Radia Ljubljana prvič v novejšem obdobju, prebral božično poslanico. Z božičnim voščilom je slovensko in vso  takratno jugoslovansko javnost osupnil tudi takratni predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije (SZDL) Jože Smole (1927-1996), ki je zaradi tega dobil vzdevek Božiček. Božič  pa je dela prost dan znova postal leta 1989.                                                                                         
 
slike: Nataša in F.Klemenčič