ROJSTVO IN ŽIVLJENJE 1. ZAKONSKE SKUPINE V GORNJI RADGONI  V življenju pride trenutek, ko veš, da moraš nekaj spremeniti, ko omahuješ, preden stopiš, ko ti duša pravi, da jo je potrebno nahraniti. Če ne prisluhneš temu klicu, lahko priložnost odhiti drugam in trenutek mine. Šele kasneje začutiš v sebi praznino in neizpolnjeno hrepenenje. Tako je nekega dne ta »trenutek« prišel na obisk k naši družini. Z možem naju je nagovarjal in pregovarjal. Izgovarjala sva se, da nimava časa, da nisva  primerna in da preveč zahteva od naju. A ni odnehal. Prisiljena sva bila razmisliti. Bolj sva razmišljala, bolj nama je bilo všeč. Študentska in rosna leta so minila, mladinski verouk tudi, že kar nekaj let sva bila poročena – in če sva prav razmislila - na duhovnem področju je res vladalo nekako zatišje. Takrat je prišlo do odločitve. Da, v Gornji Radgoni bomo ustanovili zakonsko skupino. Kasneje se je izkazalo, da to niti ni tako enostavno. V začetku pa je bila važna ideja in rojstvo je bilo tu. Vedela sva, da rojstvu sledi življenje, ideja je torej morala zaživeti in se uresničiti v praksi. Pogovorila sva se s takratnim župnikom Andrejem Zrimom in kaplanom Alojzem Kačičnikom. Bila sta navdušena in sta obljubila podporo. Naslednja, večja težava je bila najti bodoče člane zakonske skupine. Spraševala sva se, kdo bi bil pripravljen žrtvovati svoj čas, voljo in misli za skupno zakonsko in družinsko druženje. Poklicala in povabila sva veliko parov, večina jih je sodelovanje odklonila. Kljub temu smo se pred tremi leti prvič srečali v prostorih župnišča v Gornji Radgoni. Prišli smo štirje pari. Srečanje smo začeli zadržano in z dvomom. Za začetek smo se dogovorili za čas srečevanj, o tematiki pogovorov, zadali pa smo si nalogo, da vzpodbudimo še kakšen par. Kasneje se je izkazalo, da je bil dvom neutemeljen, saj je začetna trema kmalu minila. Plahe misli smo upali izgovoriti na glas, po začetni redkobesednosti smo postali zgovornejši, saj smo spoznali, da imamo podobne probleme. Hitro pa je prišla tudi prva kriza, zapustil nas je en par, vendar pa se nam je po božji previdnosti pridružil nov par, naslednje leto še eden. Slednja zakonca sta bila aktivna tudi v zakonski skupini p. Vitala Vidra v Mariboru. Prenesla sta nam svoje izkušnje in priporočila oz. nekakšna pravila zakonskih skupin, ki so se pokazala kot uspešna skozi dolgoletno delovanje p. Vidra: besede drugega se ne komentirajo, ne prekinja se njegovega razmišljanja, ni replik, povedano znotraj skupine pa mora tam tudi ostati. Tako naša zakonska skupina od takrat vključuje pet družin. Z dobro voljo, pripravljenostjo za odpovedovanje, žrtvovanjem svojega prostega časa in molitvijo smo torej dali življenje naši zakonski skupini. V zvezi s tem imamo dve želji. Prva je, da bi jo znali pravilno usmeriti in pripraviti na dolga viharna leta življenja, da bi prebrodila vse krize in dočakala ugledno starost. Druga pa je, da bi v naši in tudi v drugih župnijah prisluhnili duhovniki in zakonci ter tako šli po naših stopinjah in se nam s tem pridružili v mislih in molitvi (informacije o življenju in delu zakonskih skupin po Sloveniji so na voljo tudi na spletnem naslovu: http://www.rkc.si/duhovno/np/ Bogu smo hvaležni za vsako leto druženja. Zahvaljujemo se mu, da smo postali tudi družinski prijatelji in zaupniki. Prosimo ga, da bi še veliko let skupaj razmišljati o modrostih življenja, o težavah, ki nas spremljajo, predvsem pa, da bi se še naprej znali skupaj veseliti.   Za zakonsko skupino: Vesna in Ivan Kajdič  https://zupnija-gornja-radgona.rkc.si/index.php/content/display/86