Ob komemoraciji so se spomnili tudi  duhovnikov Trstenjaka, Gabrca in Puncerja

V petek 29. oktobra opoldne je bila pri spomeniku NOB v Gornji Radgoni tradicionalna  komemoracija. Ta je bila namenjena spominu tukajšnjih Maistrovih borcev, žrtev druge svetovne vojne in osamosvojitvene julijske vojne v letu 1991. Ob tem so se organizatorji komemoracije spomnili  tudi na duhovnike pokopane na Radgonskem pokopališču. Ob grobove  dr. Antona Trstenjaka, v vojni v letu 1941 tem ustreljenem radgonskem župniku Martinu Gabrcu in župnika Franca Puncerja, ki je bil duhovnik v  Gornji Radgoni od leta 1945 do 1.989, so ti položili tudi cvetje in prižgali sveče.

V času komemoracije se je skozi Gornjo Radgono odvijal promet, ki je prav gotovo motil zbranost udeležencev. Sam spomenik  namreč stoji le nekaj metrov vstran od regionalne ceste, po kateri poteka  tudi velik tovorni promet.

Ob tem dodajamo še kratek zapis zgodovine pokopališč v Gornji Radgoni.

Po zapisu kronistov je bilo v Gornji Radgoni prvo pokopališče, ki je bilo  namenjeno za območje sedanje avstrijske Radgone in sedanje Gornje Radgone  v 9. stoletju na grajskem hribu ob tamkajšnji cerkvi Svetega Ruperta. To je bilo ukinjeno  oz. nanj niso več pokopavali po letu 1.545. Od tega časa naprej  je bilo za območje obeh Radgon pokopališče na območju, kje sedaj stoji radgonska cerkev svetega Petra. V letu 1.797 pa so pričeli s pokopi ljudi z območja obeh Radgon  v Gornji Radgoni na    tako imenovanem Vaispresu, to je sedaj imenovanem spodnjem pokopališču. Tu stojita tudi lepo vzdrževana kapelica posvečena Materi Božji in mrliška vežica. Sicer pa je na tem delu pokopališča še nekaj grobov, kjer so napisi na spomenikih še v nemškem jeziku.  V letu 1904  pa so pričeli pokopavati še na tako  imenovanem zgornje pokopališče. Istega leta  pa so pričeli s pokopi tudi na sedanji avstrijski strani. 

Na sedanjem radgonskem pokopališču je ta čas nekaj manj kot dva tisoč grobov. Prav je, da spomnimo na to, da je potrebno čez čas, posebno ko bo opravil svoje zimski mraz, z grobov odstranimo odpadke.

 Besedilo in foto : Franci Klemenčič