Ob radgonski cerkvi postavljen  doprsni kip Martinu Gabrcu              

Župnik Martin Gabrcu, ki je bil rojene 29. septembra 1883 v Pretrežu pri Slovenski Bistrici in je bil od leta 1927 do krute smrti prvi dan druge svetovne vojne v letu 1941  župnik v Gornji Radgoni, je pokopan na pokopališču v Gornji Radgoni. Ob letošnji 80 letnici smrti je bila nameščena na  radgonsko župnišče brez vsakih slovesnosti, spominska plošča.  V nedeljo 2. oktobra pa je bila slovesnost  z odkritjem  Gabrčevega doprsnega kipa  v tako imenovani aleji Svetega Petra Gornja Radgona pod radgonsko cerkvijo.  Za uvod slovesnosti je radgonski rojak pater dr. Edvard Kovač daroval v  radgonski cerkvi mašo v spomin Martina Gabrca, akademika dr. Antona Trstenjaka in pokojnega dolgoletnega tukajšnjega župnika Franca Puncerja.  Pater Edvard Kovač je bil tudi osrednji govornik ob odkritju doprsnega kipa Martina Gabrca. Ta je poudaril, da je Martin Gabrc  v radgonski župniji  veliko  storil  na področju župnijske pastorale, pri obnovi sakralnih objektov in okolice radgonske cerkve. Dejaven pa je bil tudi v raznih civilnih organizacijah. Kot nadarjen muzik je bil dejaven pri tamburaših (vodil je tamburaški zbor) in v gledališki dejavnosti. V času njegovega življenja v Gornji Radgoni  je bilo uprizorjeno  kar 43 različnih vzgojnih in zabavnih iger. Bil je tudi dober pevec in pevovodja. Poleg slovenščine je obvladal nemščino in latinščino. Martin Gabrc ima tudi veliko zaslug, da je bil 2. julija 1940 ob radgonski cerkvi postavljen spomenik – Svetilnik miru. Ta je bil  postavljen v spomin padlim žrtvam in borcem I. svetovne vojne in  Maistrovim borcem. Tega so nemski vojaki v aprilu  1941 leta  uničil. Spomenik je bil leta 2004  obnovljen in tak še danes obstoja. V neposredni bližini kipa Martina Gabrca je bila ob slovesnosti posajena tudi lipa in  tisa.

Zbranim je spregovoril tudi radgonski župan Stanko Rojko.  Tudi on je ob tem  povedal  kar nekaj lepih misli o pomenu Martina Gabrca. Spregovoril pa je tudi akademski kipar Metod Frlic avtor kipa, ki ga je nato izdelal  negovski rojak  akademik Mirko Bratuša. Slovesnost na kateri so  nastopili recitatorka Klara Kous, violinist Tomo Brus, cerkveni pevski zbor Biseri pod vodstvom Nataše Preglav, pa povezovala učiteljica radgonske osnovne šole  Jožica Zih. Sicer pa med slovesnostjo posadila lipo  projektni vodja  Dušan Zagorc in podžupan  David Roškar. Člana  projekta postavitve  doprsnega kipa Aleksandra Pintarič Zamuda in  avtor prispevka, pa sta posadila še  tiso. Župnik Franc Hozjan, ki je skupaj z Dušanom Zagorcem   veliko postoril, da je bil projekt uresničen, se je ob koncu zahvalil vsem zbranim.                                                                                                                  

  Besedilo in foto : Franci Klemenčič