Že 475 leti ne pokopavajo  na radgonskem grajskem hribu

Po podatkih kronistov je  bilo v Gornji Radgoni prvo pokopališče, ki je bilo  namenjeno za  pokojne območje sedanje avstrijske Radgone in Gornje Radgone  že v 9. stoletju na grajskem hribu ob tamkajšnji cerkvi Svetega Ruperta. To je bilo ukinjeno  oz. nanj niso več pokopavali po letu 1.545.
Tako letos poteka  475 leti od  časa ko na radgonskem grajskem hribu ne pokopavajo pokojnih. Od tega časa pa vse do leta 1.797 je bilo pokopališče  v Gornji Radgoni za pokojne območja obeh Radgon na območju, kje sedaj stoji radgonska cerkev svetega Petra. V letu 1.797  pa so pričeli pokopavati  ljudi območja obeh Radgon  v Gornji Radgoni na sedanjem tako imenovanem »spodnjem pokopališč«. Tu je ta čas še kar nekaj grobov, kjer so napisi na spomenikih še v nemškem jeziku. V letu 1904 pa bilo v Gornji Radgoni »odprto« še tako  imenovano »zgornje« pokopališče in tudi pokopališče na avstrijski strani.                 

Na celotnem sedanjem pokopališču v Gornji Radgoni je okrog 1.900 vzdrževanih grobov. Na »spodnjem« pokopališču je bila zgrajena v letu 1831 mrliška vežica. Tu pa je tudi lepo vzdrževana kapelica z oltarjem Matere Božje.

tekst in slike: F.Klemenčič