Nagovorila me je prav z dejstvom, da
se zadovoljstvo na enem področju zrcali z zadovoljstvom in srečo
na drugi strani. Želim ji vse dobro! (Ina)
V vsakem predavanju skušam najti tudi nekaj iz mojega življenja
in tako sem to našla tudi v tem Ženskem zajtrku. Bilo se ga je
vredno udeležiti, saj smo knjigo AVTOBUS OB 15.00 imeli doma že
v nedeljo.
Ga. predavateljica je name
naredila velik vtis, še posebej glede problemov z mladostniki,
katere imam doma tudi jaz.
Hvala za Ženski zajtrk . Upam, da
se vidimo tudi prihodnje leto.(Metka)
Tako
malo je potrebno za dobro počutje … bližina besed, odlična
družba in okusen zajtrk. V prepletu besed pisateljice Nataše
Konc Lorenzutti sem našla hrano prehitrega vsakdana, recept za
sproščen dan in opomnik za postavitev mej odraščanja otrok.
Le kako daleč smem iti? Ali delam prav? Menim, da dobro
opravljeno delo poda dober občutek potrditve skrbnega dela. Naša
življenja so vrtiljak skrbi iz službe do doma in obratno, so
vrtinec skrbi za otroka in njihovo prihodnost, za marsikoga skrb
za preživetje, za zdravo življenje …
A
potrebno se je kdaj tudi ustaviti, zadihati, razmišljati v
molitvi, prisluhniti Božji besedi in prebrati dobro knjigo. Teh
dejanj sem bila deležna na ženskem zajtrku, ki mi je ostal v
lepem spominu. Z močnimi vtisi in globokimi mislimi sem preživela
soboto v objemu družine. In hvala vsem pridnim ženskim rokam
za idilično pogrnjene mize in okusni zajtrk. Bogu hvala za ta
dan! (TKR)
Zelo življenjsko pričevanje,
najbolj me je nagovorilo dejstvo o današnji mladini oz.
otrocih, ki so zelo veliko na mobitelih. Pravzaprav me je to
dejstvo pretreslo. Kako daleč smo že zabredli in posledice
bodo zelo hude. Kdaj bodo dobili delovne navade, če so pa
vedno na telefonu?Potrebe po dobrih delavcih so zelo velike,
našim mladim bo težko, ko bo treba nekaj delati.
Zelo me je nagovorilo tudi
dejstvo, da je danes težko vzgajati za vrednote (vero).
Pravzaprav sem dobila odgovor glede tega, malo mi je lažje,
ker vidim, da se vsi s tem problemom soočamo.
Gostja je rekla, da se bodo otroci
glede svoje osebne vere sami odločali, poudarila pa je, da
vztraja pri sodelovanju in obredju, praznovanju verskih
praznikov, saj tako ohranjamo kulturno dediščino, živimo
to, kar smo dobili v naši mladosti, torej našo dediščino.
Zelo modro in dober napotek.
Verjetno bom vzela v roke tudi
njene knjige, ker me zanima marsikaj in ker piše življenjske
stvari.
Hvala za dobro izbrano gostjo
"ženskega zajtrka", meni je dala veliko.
S hvaležnostjo. (Anka)