Težko je spraviti v besede vzdušje, občutke, okuse in lepoto, ki vladajo na Ženskem zajtrku. 
Preberite si samo nekaj vtisov iz Ženskega zajtrka 2018 in zaželeli si boste, da bi bili tam! 

 

»Živjo, napisala sem nekaj besed o Ženskem zajtrku:

Ženski zajtrk… 145 žensk na enem mestu in nič dežja, ampak le ogromno pozitivne energije. V samem središču pa gostja Vilma Siter – žena, mama, babica, zdravnica in soustanoviteljica Družine in življenja. Njeno pričevanje o zakonskem življenju, premaganih izzivih, prebiranju in čutenju Božje besede ter poklicanosti za delo z zakonci in družinami, je pri nas, udeleženkah, privabil marsikateri nasmešek, navihan pogled in večinoma strinjanje z njenimi besedami; nekajkrat pa so se nam na oči prikradle tudi kakšne solzice. Najbolj všeč mi je bilo, da je bilo njeno pričevanje iskreno, pristno in čuteče ter da je vse slonelo na osebnih izkušnjah. Vse pa je lepo povezala z besedami iz Svetega pisma in nam tako še v drugi luči pokazala, da se lahko v dobrih in malo manj dobrih trenutkih zakonskega življenja navežemo na Božjo besedo in začutimo, da je Bog z nami in za nas v vsakem trenutku!«
  (udeleženka Monika)

 
»Veliko stvari se me je dotaknilo to jutro in dopoldne. Nekaj od njih želim podeliti z vami:
Dotaknilo se me je vabilo, da ko smo v stiski, naj prosimo ljudi za molitev. Da nastane molitvena veriga!
Dotaknila se me je zgodba. Tobijeva zgodba! Ko ga je mama čisto izročila v Božje roke, je Bog lahko poskrbel zanj in Tobija je ozdravel.
Dotaknil se me je mamin pogled na sina, ko mu je rekla : »Ta bolezen ni za smrt, ampak za večjo Božjo slavo!« In sin se je uprl na te Božje Besede!
 Dotaknilo se me je vabilo, da si vsak dan zapišemo štiri stvar, za katere smo hvaležne. Na slabe pa pozabimo oziroma jih zapišemo in sežgemo!
 Dotaknila se me je misel, da je tako velika družina: z otroki in vnuki, izmoljena!«                                                                             
(udeleženka M. )

 
»V soboto, 27. januarja, ob 9. uri smo se ženske zbrale v Trstenjakovem domu na ženskem zajtrku. Naša gostja je bila zdravnica Vilma Siter.
V uv odu je ga. Lea Hofman prebrala, da včasih moramo kaj narediti, kar sicer ne bi. Vilma nas je zelo obogatila s svojimi življenjskimi izkušnjami in močno vero.
Povedala nam je, da sta z možem Danijem leta 2017 prehodila Camino de Santiago, cca 840 km. In da moža naredi žena, ki naj moža predvsem spoštuje in ga večkrat pohvali.
Podelila nam je tudi zelo bolečo izkušnjo težke bolezni svojega sina, ki pa je, Bogu hvala, preživel.
Vilma veliko moli. Vsako jutro bere Sveto pismo ob kavici. To ji je najlepši del dneva.
To in še več nam je dala Vilma in njena pomočnica. Bog daj še več takih zajtrkov!«                            
 (Udeleženka Vida)

 

» Misli, ki mi odmevajo še po končanem Ženskem zajtrku: 
Življenje je kot vožnja s kolesom; da bi ohranil smer, se moraš premikati. Sebično je zahtevati, da partner/ mož živi SVOJE življenje, tako, kot se VAM zdi prav! 
Sem TO kar želim postati, TO kar sem se odločila postati in ne TISTO kar se je zgodilo z menoj.
SREČEN zakon je sklepanje kompromisov, to ni podrejanje drug drugemu….SREČEN zakon je: naučiti se odpuščat, je razumevanje, je trdo delo OBEH.«                                                                                           ( Udeleženka Nataša)

 
 » Že smo se razveselile, ko smo opazile na oglasni mizi roza kartončke – vabilo na ženski zajtrk v Trstenjakovem domu. Gostja bo naša znanka, gospa Vilma Siter.  Zbralo se nas je okrog 140. Dvorana je bila polna veselih obrazov, želnih slišati spet kaj za dušo. Prišle so tudi iz drugih župnij.
Pričevanje gospe Vilme je bilo zelo prisrčno. Opomnila je žene, kako reagirati v določenih trenutkih. Pohvala možu mora biti dnevno, ker to potrebuje od nas. In še ta opomin se mi je zdel zelo pomemben: 
"Moža si naredi žena, ne mati!«
Ob koncu bi lahko rekla, da to ni bil samo zajtrk, ampak »bogat obed« za vse udeleženke. 
Hvaležni smo vsem, ki so tako lepo organizirali. Pa srečno spet drugo leto!«                   
 (Udeleženka)  

 
 »Bogu hvala, za ta čudovit občutek: kako lepo je, ko sestre prebivajo skupaj. Brez predsodkov, slabih misli in negativnih novic. Nebeško je, ko se lahko usedeš ob bogato pogrnjeni mizi; ko se ozreš okoli, zagledaš prijazne in dobrodušne obraze. Gostja ti iz srca spregovori na srce: o moči molitve, o živosti Božje besed, o ljubezni med zakoncema, o sreči med generacijami, o našem Bogu, ki je Ljubezen. In tvoje misli postajajo pozitivne, želje globoke, solze očiščujoče in načrti polni malih korakov z veliko ljubezni in hvaležnosti.

Hvala za dar vere, hvala za družine, hvala za našo župnijo, hvala za duhovnike, hvala za zdravje, hvala za bolezen, hvala za udeleženke zajtrka, še posebej hvala za našo gostjo Vilmo, hvala za Sveto pismo, hvala za skrinjico v cerkvi, v katero lahko vržem svoje prošnje in zahvale Bogu, hvala za Sveto obhajilo, hvala za zajtrk, hvala za ….. hvala, hvala, hvala….«             
(Udeleženka Eva)